''Zaupaj'', mi pravi glas življenja, kadar malce ali pa le za trenutek podvomim v svojo pot ter v proces.

Zapisi

Kako iz krempljev narcisa?

March 9, 2026

V partnerskih odnosih se narcis pogosto poveže z osebo, ki se v popularni psihološki literaturi imenuje empat, ki pa ima prav tako lahko težave z lastnimi mejami ali stabilnim občutkom lastne vrednosti. Empat je pogosto oseba, ki je odraščala v okolju povečanega čustvenega pritiska in nepredvidljivosti, zato je razvila močne sposobnosti čutenja drugih, da se je v okolje prilagodila. Taka oseba je tako razvila pretirano usmerjenost v potrebe drugih na račun stika s sabo.

V uvodu tega zapisa je potrebno najprej pojasniti, da je narcis oseba, ki ima oslabljen ali nestabilen stik z občutkom lastne vrednosti, izredno krhko samopodobo ter se močno opira na potrjevanje zunanjosti oz. okolice za uravnavanje le-te. Eden od pomembnih faktorjev za narcistično motnjo je torej nestabilen občutek lastne vrednosti osebe, ki svojo slabo samopodobo uravnava preko zunanjih potrditev in obrambnih mehanizmov (eden zelo pomembnih obrambnih mehanizmov je projekcijsko-introjekcijska identifikacija, pri kateri - bom zelo posplošil - pošiljatelj nezavedno odcepi neželene dele sebe in svoja neznosna čutenja (kar je pogosto posledica otroštva) v drugega (v prejemnika) in drugega s kompulzivnim ponavljanjem ‘prisili’ oz. ga preoblikuje tako, da jih začne doživljati kot lastna).

Pri narcisih so možgani zelo občutljivi na pohvalo in občutek pomembnosti, zato močno iščejo potrditve od zunaj, saj znotraj sebe lastne vrednosti ne zaznavajo. Hkrati pa tudi slabše zaznavajo in doživljajo čustva drugih ter se ob kritiki hitro počutijo ogrožene, zato pogosto reagirajo obrambno ali napadalno, velikokrat se postavijo v vlogo žrtve ali pa se zaprejo vase. Samokritika in občutki sramu so sicer pogosto prisotni, vendar jih težko prenašajo in regulirajo, zato jih potiskajo proč - največkrat (preko projekcije) v druge ljudi. Oopravljanje drugih za njihovim hrbtom je za narcise zelo značilno.

V partnerskih odnosih se narcis pogosto poveže z osebo, ki se v popularni psihološki literaturi imenuje empat, ki pa ima prav tako lahko težave z lastnimi mejami ali stabilnim občutkom lastne vrednosti. Empat je pogosto oseba, ki je odraščala v okolju povečanega čustvenega pritiska in nepredvidljivosti, zato je razvila močne sposobnosti čutenja drugih, da se je v okolje prilagodila. Taka oseba je tako razvila pretirano usmerjenost v potrebe drugih na račun stika s sabo. Z drugimi besedami; empat je moral nehati čutiti sebe, da je v okolju preživel, saj je okolje z visokim pritiskom za sproščeno bivanje nevzdržno. Če bi namreč empat dobro čutil sebe, se najbrž ne bi niti podal v odnos z narcisom, čeprav je velikokrat v ozadju predvsem empatova močna potreba po reševanju ali popravljanju drugega. To pa povzroči, da spregleda rdeče zastavice, ki so prisotne že zgodaj, saj začenja dobivati začasno okrepljen občutek lastne vrednosti skozi občutek, da je poseben ali nekomu potreben. T.i. empati svojo vrednost namreč pogosto doživljajo skozi to, kaj in koliko naredijo za druge.

Kot sem omenil so rdeče zastavice lahko prisotne že zgodaj, vendar jih oseba zaradi močne želje po biti z nekom pogosto spregleda. S tujko bi temu lahko rekli 'love bombing', kar osebo, ki se znajde v odnosu z narcisom, še posebej zmede. Že precej na začetku odnosa lahko pride do močnih obljub, predvsem pa svojega partnerja narcis prepriča z stavki kot so: “Nikoli se nisem želel poročiti, ampak s tabo bi se.” Ali pa “Ti si najboljši partner; moji prejšnji partnerji so bili res problem.” Najbolj pa v srce zareže stavek: “Ljubim te!” po treh mesecih razmerja. To v drugi osebi sproži močan pritisk, saj je sedaj druga oseba na vrsti, da te besede izreče. Vsak vsaj kolikor toliko razumen človek pa ve, da je nemogoče nekoga ljubiti po treh mesecih poznanstva, saj ljubezen potrebuje čas, da se med dvema razvije, za to pa je potrebno človeka spoznati predsem v tistih neprijetnih situacijah, kjer se pokaže iz kakšnega testa je odnos ter koliko sta oba partnerja pripravljena prevzemati odgovornost za svoje vedenje in vlagati v odnos ter kako se znajdeta v konfliktih. Zaljubljenost in idealizacija se sicer lahko pojavita zelo hitro; zrela navezanost običajno potrebuje čas.

Kako torej iz krempljev narcisa, če se v takem razmerju znajdete?

Kot prvo boste morali najprej prevzeti svoj del odgovornosti za tak odnos in prepoznati lastne vzorce, meje in načine, kako v odnosu regulirate svojo vrednost. Somatsko delo je pomembna podpora, saj če želite znotraj sebe prekiniti obsojanje sebe ali pa še naprej iskati načine, kaj bi pri sebi še spremenili (ker narcis tega zagotovo ne bo storil!), da bi odnos uspel, boste morali najprej sebe dobro začutiti. Somatski pristop namreč krepi zavedanje telesnih občutkov in čustveno regulacijo. Izboljša se naša intuicija, kar pa nam daje notranji občutek vedenja, ki ga niti ne moremo niti ne znamo logično razložiti. Pač, preprosto vemo. Ne zato, ker bi bilo telo bolj ‘inteligentno' od možganov, ampak ker se veliko informacij o varnosti, mejah in odnosih najprej izrazi skozi telesne občutke. Telo in možgani delujejo kot celota, telesni odzivi pa nas pogosto hitreje opozorijo, da nekaj ni v redu, še preden to zmoremo razumsko ubesediti.

Na naše čustvene odzive (afekte) močno vpliva tudi implicitni spomin; to so zgodnji čustveni in telesni zapisi izkušenj, ki so nastali še pred razvojem jezika in lahko oblikujejo naše odnose v odraslosti. Prav zato je somatsko delo v kombinaciji s psihoterapijo lahko pomembna podpora, če želite izstopiti iz destruktivne dinamike z manj notranje škode; izstopiti iz odnosa, ki škoduje vam, medtem ko narcis svojega dela odgovornosti pogosto ne prepoznava in jo raje preusmeri na partnerja.

Kot drugo pa ljudem, ki so se znašli v odnosu z osebo z izrazitimi narcističnimi potezami, močno priporočam psihoterapijo; predvsem zato, da v sebi prepoznajo vzorce, zaradi katerih jih je takšna dinamika pritegnila ali v njej zadržala kljub rdečim zastavicam, ki so bile najbrž prisotne že zgodaj. Gre za prevzem odgovornosti za svoj del zgodbe in ne za prevzem krivde zaradi vedenja druge osebe. S poglobljenim razumevanjem sebe in svoje preteklosti tako ljudje lažje razumejo odnosni vzorec ter se iz njega umaknejo z več notranje stabilnosti in manj drame.

Kot tretje pa je potrebno začeti prevzemati odgovornost za lastno čustveno regulacijo ter se učiti, kako se ne odzivati impulzivno na provokacije ali ignoranco, ki sta pogosto del takšne dinamike. To pa pomeni dvig čustvene zrelosti, jasnejše meje in prenehanje vstopanja v ponavljajoče se čustvene eskalacije. Ne zato, ker druga oseba 'nima čustev', temveč ker so pri izrazitih narcističnih osebah čustveni odzivi drugih lahko pomemben regulator njihove samopodobe. Čustva drugega so namreč za narcisa hrana.

Ko vi prenehate avtomatično reagirati, se dinamika začne spreminjati. Ko to resnično ozavestite in v telesu začutite, na vas narcis nima več vpliva.

NAZAJ NA VRH