''Zaupaj'', mi pravi glas življenja, kadar malce ali pa le za trenutek podvomim v svojo pot ter v proces.

Zapisi

Živimo v svetu ranjenega moškega ekonomskega principa, ki ženske sili v stres

December 20, 2022

Osebno me pri ženski najbolj odbija to, da skuša name vplivati iz moškega načina delovanja in vodenja. Da mi skuša dokazati, da ona bolje ve, kaj je zame dobro in kaj ne, namesto, da bi me usmerjala proti tistemu, česar sam morda (še) ne vidim.

Urban Urbanc je svetovalec za avtentičen način življenja. Že več kot 10 let svetuje in deluje na področju osebnostne rasti, predvsem pa deluje na področju preučevanja partnerskih odnosov. Ima zelo izoblikovan pogled na moško-ženske odnose, ki so se v zadnjem stoletju močno spremenili.

Je eden redkih, ki se osredotoča tudi na delo z moškimi. Na svojem Instagramu deli nasvete, ki bi jih morali ljudje integrirati v svoje vsakdanje življenje, da bi našli ravnovesje tako v življenju kot tudi v odnosih.

V pogovoru razkriva, kako so se partnerski odnosi spremenili, zaradi ženskega prevzemanja moške energije in kako lahko s pravimi pristopi energije uravnovesimo.

Za začetek me zanima, kaj vse obsega področje vašega delovanja in kako ste sploh zašli na pot moško-ženskih odnosov?

Zadnjih 10 let se intenzivno ukvarjam z osebnostno rastjo – to zajema ponudbo spletnih programov, spletne video delavnice in delavnic v živo, osebna svetovanja za posameznike in pare. V zadnjih treh letih sem se močno osredotočil na delo z moškimi, vodim namreč tudi moške skupine in delavnice za moške, poleg tega pa sem ustvaril prvi in edini spletni avdio program za moške. V tem letu sem pridobil tudi naziv učitelj AEQ metode®.
Ker sem veliko delal na sebi in seveda ker sem moški, sem po nekem času ugotovil, da mi primanjkuje tega, kar danes pripisujemo sodobnim samozavestnim moškim – odločnosti, proaktivnosti, topline, zaščitniškosti, nežnosti, a na moški način. Predvsem pa vodstva, usmerjanja, kam grem v življenju in zakaj sem tukaj. Tega mi ni manjkalo samo v intimnih odnosih, ampak na splošno v življenju. Če moški ne ve, kaj bi sam s sabo, če ne ve, kam gre in kaj hoče, ne bo imel strukture, smeri in bo težko vodil svoje življenje in svojo žensko.

Se vam zdi, da so moški v zadnjih letih na preizkušnji in da jim ženske nekoliko "kradejo" energijo, ki jim je pripadala stoletja?

Enakopravnost med moškim in žensko je v prejšnjem stoletju v svet prinesla mnogo dobrega. Ženske niso bile več ekonomsko odvisne od moških, to pa jim je omogočilo, da so začele živeti sebe tudi izven družine, kjer so imele pred tem predvsem eno vlogo – rojevati otroke, biti gospodinje in biti moškemu na uslugo. V razmeroma kratkem času se je zgodil velik premik, žal pa je ekstremni feminizem povzročil to, da se ženske v ta svet niso podale na ženski način, ampak so samo prevzele način delovanja moških – to pa je povzročilo disfunkcionalno feminizirano družbo.
Škoda, ki jo je patriarhat povzročil v vseh teh tisočletjih, danes pušča veliko posledic, predvsem na moških, ki pa so zaradi nesprejemanja in neizražanja lastne moške energije hendikapirani ter močno pohabljeni. Pritisk žensk na njih je vedno večji predvsem zaradi tega, ker so se ženske začele zavedati svoje moči, potreb in želja, kar jim je bilo v preteklosti odvzeto, zato sedaj od moških to zahtevajo. In če moški ne dela na sebi, potem mu ni lahko.

Kako odprti so slovenski moški do dela na sebi, spoznavanja in učenja novih psiholoških znanj, ki bi jim pomagala pri odnosih? Ženske so v zadnjih letih precej odkrito začele govoriti o osebnostni rasti, strokovni pomoči, obiskovanju različnih delavnic, pri moški pa imam občutek, da je vseeno prisotnega še nekaj strahu oz. dvoma. Kakšen je vaš pogled?

Vedno bolj so odprti in tudi ko se lotijo, zelo hitro napredujejo. Pri tem pa moram poudariti dejstvo, da večina ljudi danes osebnostno dela predvsem na dviganju zavestne čustvene zrelosti, pozabljajo pa (ali pa ne vejo), da je pri delu na sebi bolj pomembna sprememba strukture podzavesti. To pa vključuje spremembo vedenja in spremenjeno obnašanje (dejanja), ki pa za sabo potegne marsikaj, predvsem neprijetne stvari in zahteva veliko prevzemanja odgovornosti.
Morda ni toliko prisotnega strahu, kot je še prisotnih travm, ki narekujejo naše vzorce in obnašanje tudi v partnerskih odnosih.

Opazila sem, da na eni izmed vaših delavnic ponujate tudi predavanje z naslovom Kako razumeti žensko? Je to sploh mogoče? Ali obstaja univerzalno vodilo, kako razumeti spol (moškega ali žensko)? Če vprašam čisto laično, bi lahko rekli, da obstajajo "navodila za uporabo"?

Naslov delavnice za moške je Kako se ljubiti z žensko, saj se mi zdi, da se nima toliko smisla truditi razumeti žensko, temveč raje razumeti oba principa. Ne gre torej toliko za razumevanje spola, ampak za poznavanje moškega in ženskega pola (principa), ki sta tako v moškem kot tudi v ženski. Dvomim, da obstajajo ''navodila za uporabo'' ženske, bolj se mi zdi pomembno, da moški ženske sprejemamo in jih ljubimo, a pri tem postavljamo jasne in zdrave meje, ki naj prihajajo iz srca in ne iz ega.


Kaj je emancipacija žensk prinesla moškim? Lahko najdete kakšne pozitivne vidike?

Po mojem mnenju mnogo dobrega, saj ženske postajajo vedno bolj enakovredne moškim. Hvala bogu je njihov glas začel veljati in če moški zna to videti kot dobro, lahko skupaj sprejemata boljše odločitve zase in za odnos. Ženska ima namreč močno razvito intuicijo, če je seveda dobro povezana sama s sabo in s svojim telesom, s tem pa lahko moškega usmerja v tisto, česar moški ne vidi. On namreč vidi drevo, saj je ozko usmerjen in fokusiran na cilj, ženska pa vidi gozd oz. celoto in z upoštevanjem svoje intuicije lahko predvideva bolje kot moški. S tem sodelovanjem lahko oba skupaj ustvarjata boljši svet in lepše odnose.  


Ste zaradi svojega dela v prednosti, ko pride do osebnih odnosov ali je to učenje, ki se nikoli ne konča?

Prej ne kot ja, saj v kolikor svojega dela ne živim v praksi, nisem dosegel ničesar. Sem mnenja, da najbrž nihče od nas nikdar ne bo predelal vsega, kar se mu je v življenju zgodilo, seveda pa z dvigom čustvene zrelosti vedno manj reagiramo na neprijetne stvari in tako odnose dvigujemo na vedno višjo raven. Vedeti moramo tudi, da je ženska narava vedno spreminjajoča se in da ženska živi v domeni energije, ki se ves čas spreminja. In bolj kot moški postaja zavesten, prisoten, integriran in močan, več preizkušenj dobiva – tako v odnosih kot tudi v življenju.



Obstaja kakšen univerzalni nasvet za ženske, ki so se izgubile v odnosu in želijo prevzeti vse vajeti? Kaj je za moške najbolj odbijajoče ali je to odvisno od vsakega posameznega odnosa?

Osebno me pri ženski najbolj odbija to, da skuša name vplivati iz moškega načina delovanja in vodenja. Da mi skuša dokazati, da ona bolje ve, kaj je zame dobro in kaj ne, namesto, da bi me usmerjala proti tistemu, česar sam morda (še) ne vidim. Veliko žensk se izgublja v odnosih, ker so pozabile na svojo pravo in zdravo žensko energijo in delujejo kot moški – bolj iz glave, namesto iz intuicije in telesa. Za to seveda niso krive same, saj žal živimo v svetu ranjenega moškega ekonomskega principa, ki ženske dobesedno sili v to, da so večino časa v stanju stresa – boja ali bega.
Ženskam svetujem naj skušajo malce izpustiti nadzor in se iz glave premaknejo v telo. Več naj plešejo, ustvarjajo, pojejo, namesto, da svojo vrednost skušajo dokazati na način, da z moškimi tekmujejo. Kot take so namreč moškim zelo neprivlačne.

Kako pomembna je spolnost v odnosu? Se vam zdi, da so tudi odnosi postali nekoliko bolj instantni, kar je dejansko v duhu časa?

Spolnost je ena zelo pomembnih (če ne najpomembnejših) gonilnih sil v odnosu, res pa je, da dobra spolnost predstavlja samo 10% uspešnega razmerja, slaba spolnost ali pa če je ni, pa kar 90%. Vendar pa si je potrebno, tako kot za pogovarjanje, tudi za dobro spolnost vzeti čas, da raziskujemo in se odkrivamo. Težava je v tem, da je danes skoraj vse na dosegu roke in to velja tudi za spolnost, ki jo žal v veliki meri nadomešča instant pornografija in pušča zelo negativne posledice na zdravo spolnost.  



Še lahko verjamemo v monogamne zveze ali je to le konstrukt razumnega človeka? Vse več ljudi meni, da nismo prišli na ta svet, da bi ljubili zgolj eno osebo. Kako vi gledate na takšno razmišljanje?

Osnovna biološka zakona narave sta dva – preživeti in se razmnoževati. To je zapisano v naših genih, seveda pa je odvisno od človekove čustvene zrelosti, kaj bo s tem storil. Po sami naravi človek ni monogamno bitje, zvestoba v partnerskem odnosu je torej stvar odločitve in ne ljubezni. Danes pa se vsak od nas lahko odloči, ali bo živel v odprtem odnosu (kar je seveda lažje in ne zahteva veliko globine) ali pa bo ostal z enim partnerjem in z njim razvijal ter gradil odnos. Zaradi vedno nižje čustvene zrelosti in nezmožnosti prevzemanja odgovornosti mnogo ljudi danes želi ohranjati odprta razmerja pod pretvezo svobode.
Vzdrževanje partnerskega odnosa pa zahteva nenehno rast in delo na sebi, medsebojno komunikacijo, prevzemanje odgovornosti ter iskanje in sklepanje kompromisov. Tako pod pretvezo svobode ljudje vstopajo v odprte odnose, osebno pa mislim, da je nizka čustvena zrelost tisto, kar jih vleče v to. V odprtih odnosih je manj bolečine, če se odnos konča, poleg tega pa ni potrebno prevzemati odgovornosti, ki jo zahteva ljubeč in zavestno izbran odnos z drugo osebo.

NAZAJ NA VRH