Čustva po AEQ metodi
Kronična nemoč in neprimerna uporaba agresivnih ter občasno pasivnih čustev zmanjšuje naš vpliv na okolico, ki nas ogroža, ovira, moti in omejuje. Edin način, da se temu stanju, ki povzroča samo še več neprijetnosti »odrečemo«, je ustvarjanje ter zloraba senzorno-motorne iluzije (SMI). Od te iluzije, ki si jo moramo ustvariti, pa postanemo odvisni in tako še manj opažamo nepravilnosti, s katerimi okolje vpliva na naše telo in naše počutje.
Čustva oziroma čustvena stanja kot telesni in psihični fenomen odsevajo človekov vrednostni sistem do sveta in sebe. Ljudje jih velikokrat zamenjujejo z zaznavami, vendar je med njimi razlika – zaznave se dogajajo neprestano in jih čutimo s stimulacijo različnih telesnih receptorjev (hladno, toplo, dotik, bolečina, položaj telesa,..), občutja pa se čutijo samo v določenih situacijah, ki jih opažamo in so za nas pomembne in važne. Zato čustva, ki nastanejo zaradi občutja, čutimo samo občasno. Močnejše kot pa je občutje, močnejša čustva čutimo in več telesa sodeluje pri nastanku, izražanju in sprejemanju, kar pa v veliki meri določa naše vedenje.
Občutki so psihofizični fenomen in so odsev zaznav, ki so telesni pojav; prisotni so ves čas in so podlaga za čustva in čustvena stanja.
Afekti so kratkotrajna in zelo intenzivna čustvena stanja, ki jih spremljajo močni telesni odzivi.
Razpoloženja so šibka in obenem dolgotrajna čustvena stanja.
Strasti so močna in obenem dolgotrajna čustvena stanja.
Po AEQ metodi čustva delimo na agresivna in pasivna
"Aggress" in njegovi bolj znani sorodniki "aggression" (agresija) in "aggressive" (agresiven) izvirajo iz latinskega glagola "aggredī", ki pomeni "približati se, napasti ali se lotiti nečesa." Čeprav sodobna beseda "aggress" zajema le drugi pomen, je v 16. stoletju, ko se je beseda prvič pojavila v angleščini, pomenila tudi "približati se." Ta uporaba je zdaj zastarela. Obstaja tudi samostalnik "aggress," ki pa je tako redek, da se ne uvršča niti v najobsežnejše slovarje. Običajno pomeni "napad," vendar ima tudi zastarel pomen "približevanje." (vir: Merriam-Webster: America's Most Trusted Dictionary)
Agresivna čustva so namenjena begu ali boju, saj nas premikajo proti ali odmikajo od nečesa ali nekoga. Njihova funkcija je, da ohranjajo, vzpostavljajo, obnavljajo ali dvigajo homeostazo v telesu. Vedno so v obliki kinetične energije, ki je posledica dviga potencialne energije v telesu zaradi določenega vedenja neke osebe ali zunanje in notranje situacije na katero se naše telo odzove. Odražajo se v spremembi našega vedenja preko premikanja določenega dela ali delov telesa. Z njimi imamo možnost vplivati na situacije ali vedenje drugih oseb preko ljubezni, veselja in jeze – to so sintropična agresivna čustva (SAČ).
Besede agresivno ne smemo zamenjevati z besedo nasilje, saj ni nujno, da agresija vsebuje elemente nasilja; nasprotno pa vsako nasilje vsebuje (tudi) elemente agresije. Agresivno v AEQ pomeni čustva (ljubezen, radost, jeza), ki omogočajo spremembo in gibanje. To so čustva, ki so potrebna za aktivacijo vpliva po 1. ali 3. Newtonovem zakonu. Agresivna čustva torej omogočajo spremembo stanja iz prejšnjega v drugačno. Razpon teh čustev je zelo širok in skladno s tem je določena tudi reakcija nanje.
Pasivna čustva so po strukturi enaka agresivnim, ločimo pa jih po tem, da agresivna čustva zapustijo naše telo, pasivna pa ostanejo v njem. Z njimi torej ne vplivamo na našo okolico, ampak predvsem na našo somo (izjema je jok). Pasivna čustva (žalost, jok, razočaranje) izvirajo iz besede "patior" (I allow, acquiesce, submit / I suffer, endure, tolerate). Zanje pa je značilno, da omogočajo nedelovanje takrat, ko bi se na neravnovesje med nami in okoljem morali odzvati z agresivnimi čustvi, pa tega zaradi določenih razlogov ali nezmožnosti zaradi neprimerne in nizke čustvene zrelosti ne storimo. Pasivna čustva zahtevajo imobilizacijo spontanosti some in povzročijo dvig napetosti v telesu, poslabšanje dihanja ter nižanje produkcije življenjske energije z namenom, da ob višanju neravnovesja ne naredimo agresivnega giba ali dejanja, s katerimi bi vplivali na neravnovesje, ki nas moti, ovira, ogroža ali omejuje.
Kdaj uporabljati agresivna čustva in kdaj pasivna je odvisno od situacij in okoliščin v katerih smo ter od stopnje naše čustvene zrelosti. Kadar je čustvena zrelost nizka, zakrčimo telo in tako preprečimo spontano in avtentično izražanje agresivnega vedenja, saj bi lahko z neprimerno uporabo agresivnih čustev lahko naredili več škode kot koristi. Kadar je ta zakrčenost kronična, je to odlična podlaga za nastanek senzorno-motorne amnezije (SMA), senzorno-motorne odtujenosti (SMO) in senzorno-motorne iluzije (SMI). Vsekakor je akutno izražanje pasivnih čustev velikokrat lahko bolj primerno in potrebno od izražanja agresivnih čustev, vendar pa je to vedno odvisno od okoliščin, v katerih se nahajamo ter od stopnje naše čustvene zrelosti.
Sintropična in entropična agresivna čustva
Agresivna čustva delimo na sintropična (ljubezen, radost, jeza) in entropična (bes, protest, gnev, gnus, prezir, sovraštvo) čustva. Od stopnje naše SMA, SMO in SMI ter naše čustvene zrelosti (ČZ) pa je odvisno, kako pravilno in primerno jih sploh znamo začutiti in določiti ter kdaj in kako jih uporabljati.
Sam se v stik z močnimi agresivnimi čustvi prišel pred dvema letoma, ko sem začel izvajati AEQ vaje. V čudovitem poletju sem namesto na morju ali nekje v naravi in ob vodi v vroči mansardi prestajal močne bolečine zaradi hernije diska. Zaradi depresije gibanja sem bil vezan na bližnjo okolico in v sebi sem začel čutiti neznansko nemoč, ki je v meni sprožala močna agresivna entropična čustva (AEČ) in močno depresijo. Vedno bolj sem se začel zavedati, zakaj so prisotna in v koga jih moram usmeriti, vendar na način, ki bo zrel in predvsem učinkovit – tega pa še nisem bil sposoben. To je v meni povzročalo neznanski bes. Potreboval sem tri mesece, da sem uspel ob situaciji, ob kateri sem začutil AEČ, svoja čustva izraziti primerno, zrelo, nadzorovano in predvsem učinkovito. Takrat sem bil nase ponosen kljub občasnim občutkom krivde in slabe vesti, saj se okolica na moje izražanje na začetku še ni odzvala pozitivno. Takrat sem svojemu telesu prvič dal izkušnjo in skozi čas in nadaljne izkušnje je moje izražanje agresvnih čustev postajalo vedno bolj učinkovito.
Za sebe lahko rečem, da sem izražanje svojih agresivnih čustev (sintropičnih) v dveh letih močno izboljšal in tudi okolica mi to potrjuje do neke mere. Seveda sem se osredotočal predvsem na »pretvorbo« sovraštva, gneva in besa v zdravo jezo, veselje in ljubezen, kar sem se naučil precej dobro izražati, preko sodelovanja s terapevtom pa sem vedno bolj začel čutiti tudi pasivna čustva in jih prav tako v določenih ter primernih situacijah izražati bolj avtentično in tako z njimi vplivati na okolico – predvsem na mojo partnerko. Opažam sicer, da moram pri njej res vztrajati in ostajati v močnem stiku s sabo, kadar se zgodi kaj zame neprimernega in kadar moje meje niso upoštevane, da lahko avtentično izrazim tisto, kar resnično čutim in da me pred in pri tem ne prevzame bes.
Kronična nemoč in neprimerna uporaba agresivnih ter občasno pasivnih čustev zmanjšuje naš vpliv na okolico, ki nas ogroža, ovira, moti in omejuje. Edin način, da se temu stanju, ki povzroča samo še več neprijetnosti »odrečemo«, je ustvarjanje ter zloraba senzorno-motorne iluzije (SMI). Od te iluzije, ki si jo moramo ustvariti, pa postanemo odvisni in tako še manj opažamo nepravilnosti, s katerimi okolje vpliva na naše telo in naše počutje. Vedno višja SMI in nizka čustvena zrelost, ki je »krivec« za neučinkovito izražanje agresivnih čustev, nas sili, da ostajamo v okoliščinah, v katerih težave ostajajo nerešene, prav tako pa zaradi pomanjkanja energije ne najdemo več dobrih rešitev za izhod iz tega stanja. V kolikor pa tega potenciala, ki ga imamo v sebi, ne uporabimo v obliki agresivnih čustev, ki nas odmikajo od tistega, kar nam je neprijetno (okolica, odnos, ljudje, vedenje,..), pa ne moremo dosegati sintropije in s tem višje homeostaze v telesu in življenju. Ker pa se po 1. zakonu termodinamike energija ne more izničiti, temveč se vedno pretvori v drugačno obliko energije, se ta neizkoriščeni potencial za urejanje sintropije spremeni v entropijo. Težave se povečujejo, SMI je vedno višja, stvari prestavljamo na poznejši čas in nekako upamo, da »saj bo bolje«, a se pri tem ne zavedamo, da ustvarjamo vedno bolj neprimerno okolje za življenje. Ker npr. odnosov ne urejamo, jih raje razdiramo, se od ljudi, situacij in okolja, ki nas ogroža ali moti, odtujujemo, namesto, da bi na vse to vplivali s primerno in učinkovito uporabo sintropičnih agresivnih čustev.
Vse to pa povzroča, da ljudje postajajo samotarji, raje živijo z manj kompleksnimi živimi bitji in na stara leta postajajo vedno bolj zagrenjeni, obsojajoči in zlobni ali pa to odvečno energijo usmerijo vase (avtoimune bolezni, rak, duševne težave,..) in na dolgi rok škodujejo sebi.
Urban Urbanc
Učitelj AEQ metode® 2. stopnje, AEQ dihanja® 1. stopnje in AEQ odnosov® 1. stopnje
(samorefleksija članka iz učbenika za učitelja AEQ odnosov, avtorja Aleš Ernst in Vesna Cijan)
