Ljubezen ne boli

12 Februar 2023

Partnerski odnos naj bo prostor, kjer se dva posameznika lahko avtentično izražata drug ob drugem in kjer lahko zadovoljujeta svoje želje in potrebe brez, da bi pri tem morala zanikati svoje strahove, dvome, negotovosti, občutke in svoja hrepenenja. Je prostor, ki naj bi spoštoval različnost partnerjev zaradi njunih drugačnih zgodb in naj bi temeljil na zaupanju, iskrenosti, predanosti in ljubezni. Le tako lahko oba postajata najboljša verzija sebe, kjer svojo ljubezen kot darilo delita z drugim. Kjer pa dajeta dva, oba dobita.

Ljubezen je odprto srce

Urban Urbanc, avtor, svetovalec za odnose in učitelj AEQ metode na vprašanje, kako razume ljubezen, odgovarja: »Tisoč ljudi, tisoč različnih interpretacij. Kdo pa mislim, da sem, da bom govoril o tej najbolj mogočni sili, ki lahko ustavlja nasilje, premika gore in prinaša mir v naša srca – kadar je resnična seveda. Ljudje ljubezen radi zamenjujemo z zaljubljenostjo in z navezanostjo, to pa je pravzaprav tisto, kar boli, ko tega več ni. Ampak ljubezen ne boli, ljubezen samo ljubi in samo je – mi ji dajemo predznak. Iskreno, pravega odgovora ne poznam. Lahko vam edino povem, kaj ljubezen pomeni meni. Zame je ljubezen odprtost v telesu in srcu ter zmožnost, da tisto, kar je v meni, delim z nekom, ki si želi enako. Kajti ljubezen preprosto samo je takrat, ko je naše srce popolnoma odprto. Ljubimo lahko namreč naše starše, brata in sestro, prijatelje, psa in mačko, sliko na steni, sončni zahod, boga – vse naenkrat. Ljubezen je odprtost našega srca inje most med nami ter med tistim, s čimer imamo nek odnos. In kadar je namreč naše srce odprto, takrat lahko ljubimo vse, kar je v našem življenju – hrošča, ptico ali jesenski list. Ljubezen torej čutimo, kadar je naše srce odprto. Ljubiti namreč pomeni odpreti naše srce.« Sogovornik meni tudi, da ljudje nimamo prave predstave o tem, kaj bi ljubezen pravzaprav pomenila. »Marsikdo ljubezen zamenjuje za zaljubljenost, saj nas začetni občutki vzhičenosti ob drugi osebi lahko hitro zaslepijo, ne vidimo realne slike in osebo, ki je ob nas povzdigujemo. Po drugi strani pa po mojih opažanjih in lastnih izkušnjah vidim, da je tudi navezanost tista, ki jo velikokrat zamenjujemo za ljubezen. Slepo hrepenenje po iluziji ljubezni velikokrat nima niti najmanjše veze z ljubeznijo, temveč je to po navadi iskanje nečesa ali nekoga, ki bo v nas zapolnil praznino, ki je nastala v otroštvu. In dokler teh ''manjkov'' znotraj sebe ne razrešimo, toliko časa zunaj sebe iščemo ''sprejemanje sebe in občutek pomembnosti'', ki nam ga druga oseba preko zaljubljenosti ali navidezne ljubezni lahko da. Vendar takoj, ko tega ni več, ostanemo prazni,« pove.

Imej se rad/a

»Partnerski odnos naj bo prostor, kjer se dva posameznika lahko avtentično izražata drug ob drugem in kjer lahko zadovoljujeta svoje želje in potrebe brez, da bi pri tem morala zanikati svoje strahove, dvome, negotovosti, občutke in svoja hrepenenja. Je prostor, ki naj bi spoštoval različnost partnerjev zaradi njunih drugačnih zgodb in naj bi temeljil na zaupanju, iskrenosti, predanosti in ljubezni. Le tako lahko oba postajata najboljša verzija sebe, kjer svojo ljubezen kot darilo delita z drugim. Kjer pa dajeta dva, oba dobita. Odprta komunikacija, poslušanje partnerja ter sodelovanje obeh, omogoča rast partnerskega odnosa na višjo raven, seveda pri zavedanju, da je v odnose potrebno neprestano vlagati. Odnos je namreč živa stvar in čas na odnose deluje entropično, zato je pomembno in potrebno, da jih ne jemljemo samoumevno. V kolikor se  tega zavedamo, se odnos lahko razvija in gradi, seveda ob predpostavki, da delamo na sebi in se za odnos trudimo,« je prepričan Urban Urbanc.

O ljubezni do sebe, ki je ključna za kakovost naših odnosov z drugimi, pove: »Ljubezen do sebe pomeni, da tako, kot so se starši v otroštvu obnašali do nas, tako se mi obnašamo do sebe in do svojih teles. Toliko ljubezni, kot smo jo bili deležni od staršev, toliko jo bomo znali izraziti do sebe. ''Imej se rad!'', je lahko reči, vendar toliko težje udejanjiti v praksi; in dokler torej ne pogledamo tega, kar smo v otroštvu doživeli in kako je to vplivalo na naš odnos do telesa in posledično na naše odnose, ter tisto spremenili, toliko časa bodo te besede le ideja, za katero vemo, da bi jo bilo dobro živeti, a kljub našemu prizadevanju tega ne zmoremo. Če samo pogledamo stanje današnje družbe, količino kroničnih bolezni in ostajanje v kroničnih odnosih, potem vidimo, da je pred nami še dolga pot, ki bo od nas zahtevala spremembo odnosa do tega, kar smo in do tega, kar se nam je skozi odraščanje in življenje zgodilo. Ljubezen do sebe zame pomeni delo na sebi; ozaveščanje zgoraj napisanih stvari ter preseganje vzorcev in prepričanj, ki nas omejujejo in nam preprečujejo, da bi živeli spontano, avtentično ter odgovorno – do sebe in do drugih.«  

Moški ljubijo drugače?

Sogovornik Urbanc je prepričan, da ja. »Moški svojo ljubezen do ženske izraža tako, da skuša reševati njene težave; ženska pa svojo ljubezen izraža tako, da moškemu nudi čustveno podporo.  Moški princip je namreč tisti, ki išče svobodo, ta svoboda pa je njemu dosegljiva, ko se izpne iz problema, ki ga ovira. Zato predvideva, da je tudi pri ženski tako. Ženski princip pa išče ljubezen. In ko ima ženska problem, ne potrebuje nujno rešitve, temveč predvsem nekoga, na kogar bi se lahko oprla in se z njim pogovarjala. Zato tudi ona predvideva, da je tako tudi pri moškemu. Z razumevanjem ter sprejemanjem tega se lahko izognemo marsikateri bolečini, ki nastane zaradi drugačnega izražanja ljubezni moškega in ženske, poleg tega pa lahko ob tem spoznanju partnerju damo tisto, kar takrat najbolj potrebuje.« In kako je z ljubeznijo, ki ne pogojuje? »Taka ljubezen je ljubezen brez mej. Takrat se lahko kdorkoli do mene vede kot mu je všeč, saj ni meja. Vse lepo in prav kadar se nekdo do mene vede lepo in pošteno ter upošteva moje želje, potrebe, pa tudi moje strahove. Vendar kaj pa takrat, ko nekdo prestopi moje meje in me rani? Če brezpogojna ljubezen obstaja, potem moram ljubiti tudi njega ali njo, kljub temu, da mi ne dela dobro. Sam v brezpogojno ljubezen ne verjamem, saj menim, da zavoljo dobrih odnosov moramo vedeti, kje se konča eden in kje se začne drugi. V nasprotnem primeru lahko to privede do potlačitve lastnih čustev in občutkov ter nesprejemanja in nespoštovanja čustev in občutkov drugih. Dvomim, da jo ljudje premoremo, saj že, če samo pogledamo otroka, ki naj bi brezpogojno ljubil, lahko vidimo, da zelo kmalu začne izražati nestrinjanje, kadar nekdo posega v njegov prostor in mu ne nudi, kar otrok takrat potrebuje. O t.i. brezpogojni ljubezni staršev do svojih otrok pa niti ne bi izgubljal besed; kljub temu, da otroku morajo postavljati meje, da otrok razvije občutek za prav in narobe, pa velikokrat starši to počnejo zato, da je bolje njim in ne otrokom,« je neposreden sogovornik.

Ljubezen zdravi

»Zdravi resnica, ljubezen pa je oziroma naj bi bila resnica. To me spominja na knjigo Duhovno partnerstvo, njen avtor je Gary Zukav, kjer opisuje razliko med pet čutnim in duhovnim partnerstvom. Razlika je v tem, da pri pet čutnem partnerstvu človeka skušamo potolažiti in ponujamo distrakcije, s katerimi želimo doseči, da se človek počuti bolje. Pri duhovnem partnerstvu pa izberemo resnico, pa ne zato, ker bi želeli partnerja, ali prijatelja, prizadeti, temveč, ker ga tako zelo ljubimo in mu želimo 'izboljšanje' na dolgi, namesto na kratek rok. Pri tem seveda tvegamo, da oseba resnice ne bo sprejela dobronamerno in se bo od nas morda celo oddaljila, vendar če je pripravljena pogledati in se soočiti z neprijetno resnico, ga bo le ta na dolgi rok osvobodila. Tako jaz razumem vašo misel, da ljubezen zdravi,« zaključi svetovalec za odnose Urban Urbanc.

NAZAJ NA VRH