Ljudje smo socialna bitja - smo bitja odnosov. Vendar ne za vsako ceno!!

November 3, 2018

Že iz davnine je znano, da smo ljudje živeli v skupnosti, kjer smo se dopolnjevali, se drug od drugega učili, drug drugemu pomagali, se prepirali in se vojskovali ter se vsekakor skozi vse to izpolnjevali.
Preko močne kolektivne zavesti smo bili globoko povezani – velikokrat smo delovali kot skupina – in se telepatsko čutili.


Sčasoma pa nas je razvoj ter posamezne izkušnje – življenje – pripeljalo do tega, da smo vedno bolj začeli odkrivati svoj individualizem. Človek je kar naenkrat postal individualno bitje, ki zmore vse sam. Oziroma vsaj misli, da zmore vse sam.
 

Vendar pa človeku neprestano nekaj manjka in to praznino človek čuti od nekdaj. Skuša jo zapolniti kakor najbolje ve in zna, pa vendar kljub temu ostaja prazen.
Ker kmalu dojame, da z zunanjimi stvarmi te neizpolnjenosti in praznine ne more nadomestiti, si skuša pomagati z odnosi. Nezavedno teži nazaj k nekakšni skupnosti, saj je to njegovo primarno bistvo, vendar pa, ne glede na to, da ni vsaka skupnost njegova ''skupnost'', tega ne želi upoštevati in sili tudi tja, kjer mu ni mesta.

Odnos za vsako ceno?

 

Ta človekova želja ali potreba po dvojini (ali množini, če želite), ki izhaja od njegove primarne celice - družine, pa se danes še najbolj izraža skozi (partnerske) odnose. Odnosi so namreč tisti, ki človeka navdajo z občutkom pripadnosti. Človek želi nečemu (ali nekomu) pripadati, saj je individualnost (samost) njemu tuja.
Ne, ni mu blizu in niti mu ne more biti, saj je človek socialno bitje, ki je od nekdaj živelo v povezavi z drugimi. Vseeno pa zaradi te nezavedne ''želje'' človek velikokrat počne marsikaj, da bi to pripadnost znova dobil. In velikokrat zase sprejme (ter se vda za) manj, kot pa si v sebi res želi.

 

Seveda to najbolj pride do izraza v partnerskih odnosih, kjer kljub temu, da globoko v sebi ve, da partner ob njem ni ''pravi'', še vedno vztraja.
Saj bo v nasprotnem primeru ostal sam.

Biti sam pa danes večina ljudi ne zna biti

 

Verjetno ste me že velikokrat slišali reči, da je pravzaprav vsak partner, s katerim smo nekoč bili, s katerim trenutno smo in s katerim morda nekoč bomo, za nas – pravi partner. Napačnih ni.
''Napačni'' so samo takrat, ko kljub temu, da vemo, da se je naša zgodba s človekom končala, ali pa da se je karma zaključila in da nismo več ljubljeni, spoštovani in cenjeni ali pa da mi ne ljubimo več, vztrajamo v nekih preživetih odnosih zaradi - navezanosti.
V odnosih tako ostajamo zaradi strahu in ne zaradi ljubezni!!
Brez ljubezni (oziroma zaradi navezanosti) pa odnos ne more obstajati niti obstati.

 

Tisti, ki ste to že dojeli in ki se teh površinskih in karmičnih odnosov več ne greste .. tisti, ki ste stopnjo svojega zavedanja dvignili tako visoko, da v trenutku začutite ali je oseba na drugi strani za vas ''prava'' ali ne – pa čeprav je tisoč zunanjih znakov, ki vas želijo pretentati, tisti ostajate sami. Zavestno sami.

Pa ne zato, ker ne bi bilo nikogar, s katerim se ne bi dalo večera preživeti, temveč zato, ker ne želite zapravljati svojega časa za nekaj, za kar se že od daleč vidi in čuti, da nima duše.

Brez duše pa odnos ne more biti ljubezenski – lahko je edino partnerski.

Tako torej tisti, ki takoj na licu mesta začutite, ali je karma končana ter ali imate z osebo morda še kakšne opravke, stvar odločno zaključite oziroma se v dramo niti ne spuščate.
 

In tisti, ki tako delujete, tisti ostajate sami

 

Samota oziroma čas, ki ga preživljate v svoji družbi, vam je v tem primeru bistven, da se gradite, da rastete in spoznavate sebe, ter da še bolj veste, česa si zase želite in česa več ne. Da še bolj delate na svojih občutenjih in da še bolj veste, kaj in kdo je za vas ter kaj in kdo več ne.

Če pa v sebi še vedno čakate in upate in prosite ter obupujete, ker ste sami in ker partnerja ni in ni, potem vas čaka še malce dela, da sebe najprej sprejmete takšne, kot ste, kajti šele potem boste doumeli, zakaj partner ne pride.

 

Veste, za tiste ljudi, ki sebe skozi življenje resnično spoznavajo in ki sebi namenjajo veliko časa, da svojo dušo slišati znajo, za take ljudi pride duša dvojčica v življenje kasneje.
 

Ok, lahko imate tudi karmičnega partnerja in vajin odnos bo morda v redu.
Vendar ali je ''v redu'' za vas res opcija?

''V redu'' je le za tiste, ki v ljubezen več ne verjamejo

 

Za tiste, ki so svoje kriterije znižali do te mere, da iščejo samo še nekoga, s katerim bi preživeli čas v dvoje – ker ga sami ne znajo in pa zato, ker se bojijo sami postarati.
 

Zato ne odnehajte sedaj in delajte še naprej na sebi. Polnite svoje življenje z ljubeznijo ter s stvarmi, ki jih radi  počnete in postajajte vedno bolj srečni zaradi tega, da imate priložnost živeti na tem svetu. Izpolnjujte se.
Z energijo, ki jo ustvarjate znotraj vas, v vaše življenje privlačite tiste, ki se na to energijo odzovejo. In ta energija znotraj vas je znak, na katerega se bo odzvala oseba z enako vibracijo srca.

 

Zato preden obupate ali preden se vdate za nekoga, ki si ga sploh ne želite,
izpolnite najprej sebe. In vedite, da če želite v svoje življenje privabiti pravega partnerja, da morate ''pravi'' postati najprej vi sami.



Postati pravi partner pa ni to, da postanete pravi za drugega,
temveč da postanete pravi za sebe.
Da postanete avtentični, iskreni, ljubeči, nežni,
čutni, ljubeznivi in zvesti najprej samim sebi.
In šele ko to dosežete najprej pri sebi,
šele potem lahko te vrednote ''pričakujete'' tudi pri drugih.
Šele potem boste vse to od drugih tudi dobili.

 

 

Prekinite vaše trpljenje in prenehajte ljubezen iskati zunaj sebe.
In preden začnete iskati svojo dušo dvojčico, najdite najprej svojo – dušo.

 

Predvsem pa najprej vašo željo izpustite, saj šele takrat, ko izpustite, po navadi tudi - dobite. Poskusite - izgubiti tako ali tako nimate ničesar :)

 

U.U.

Please reload

Objavljeno

Dan boja proti okupatorju

April 27, 2020

1/10
Please reload

Vsi prispevki

March 4, 2020

December 9, 2019

March 8, 2019

Please reload

Išči po zadetkih
Spremljaj
  • YouTube Social  Icon
  • Facebook Classic