Skušate doseči razsvetljenje - in ga lovite? Pa veste, da ga v prihodnosti nikdar ni? Raje pomislite vendar, kolikokrat ste ga že doživeli, pa se tega morda sploh niste zavedali. Kajti vedno namreč, ko ste v stanju zavestne navzočnosti in ste tukaj in zdaj, ste pravzaprav v razsvetljenju..
Morda se sprašujete, kaj vse to sploh pomeni?
Ste kdaj samo občudovali popoln sončni vzhod ali zahod?
Ste kdaj samo zrli morda v prostranost morja, brez da bi razmišljali o čemerkoli?
Ste kdaj samo opazovali jasno zvezdnato nebo ter ob tem občutili čisto svobodo?
Ste kdaj samo ležali ob partnerju po ljubljenju ter zrli v njegove ali njene oči?
Ali pa ste počivali v njenem ali njegovem objemu - ter samo bili zliti v sedanji trenutek?
Jaz sem.
In vedno večkrat se mi to zgodi in takrat sem najbolj srečen in radosten, saj ''mene'' takrat sploh ni. Saj se takrat moje bitje umiri ter um utihne.
Takrat se zgodi ''Šepet jutranjih zvezd''
V takšnih trenutkih čiste zavesti in mirne spokojnosti človek lahko odloži bremena preteklosti ter skrbi in pričakovanja prihodnosti. In v tistem trenutku, samo takrat, ego preneha obstajati. Za droben delček momenta nastopi egova smrt - in takrat se zgodi - razsvetljenje.
Verjamem, da je marsikdo od vas že večkrat okusil, ko je bila njegova zavestna navzočnost resnično prisotna v tem trenutku. Pa tega morda sploh ni vedel.
Vse to pa se človeku razkriva vsak dan.
Vsak dan ima človek priložnost, da v zdaj vstopi.
In čeprav so velikokrat zunanje lepote tiste, ki ga popeljejo v ta trenutek, je vedno samo notranje bistvo vsakega človeka tisto, ki se takrat razkrije. Saj nemiren um človeka ne bo mogel zaznati te zunanje lepote, pa če je še tako presunljiva.
Saj ni narava ali zunanja lepota namreč tista, ki prinese zen človeku, ampak je le tista, ki znotraj njega ta zen prebudi.
Če pa ga človek v sebi ne nosi, ga tudi v vsej tej zunanji lepoti ne more najti.
Ko so me vprašali, zakaj meditiram, sem jih vprašal nazaj:
''Kako pa vi pred samimi sabo ter pred svojimi mislimi pobegnete?''
''Kajti kamorkoli grem, sebe in svoje misli vedno vzamem s sabo. Edini prostor, kamor pa se lahko pred samim sabo umaknem, pa je - v sebe..''
Vse, kar človek išče in si želi, je že tukaj.
Le odpreti mora oči in se prebuditi.
Zato vam polagam na srce – ne iščite nekaj,
kar želite postati ali imeti, ampak raje dojamite,
da ''tisto'' že ste – in tisto objemite..
U.U.
