Torej, kako lahko pričakuješ, da te bo ljubil partner, če se ne ljubiš sam..?

April 28, 2018

Zgodbe, ki jih vedno bolj pogosto slišim okoli sebe, me ne puščajo ravno najbolj ravnodušnega. Lepo partnerstvo je verjetno nekaj, česar si vsi močno želimo, vendar je resnica malce drugačna od realnosti.
Vsi tisti, ki ste samski in ki morda menite, kako lepo je vsem tistim, ki so v razmerjih in ki imajo partnerje, naj vam povem, da se krepko motite.
No, vsekakor so izjeme. Res pa je, da na socialnih omrežjih ter na zunaj njihove zgodbe izgledajo kot pravljica, ampak prava resnica je daleč od tega.

 

Vsi tisti, ki pogrešate žličko zvečer in toplo, mehko kožo, preden zaspite..
Vsi tisti, ki pogrešate jutranji poljub za lepši dan - z vonjem po kavi v prostoru..
Vsi tisti, ki pogrešate globok in iskren pogovor ter varen prostor, kjer se lahko izrazite..

.. ne bodite žalostni ali razočarani, če tega še ni.
 

Prav tako pa nikdar ne prenehajte verjeti, da to enkrat bo

Vendar pa se vseeno najprej dobro zavedajte, da ni to tisto, kar vas bo osrečilo, saj boste srečo morali v sebi najprej najti sami.
Veliko ljudi pa to odgovornost, poskrbeti za svojo srečo, prelaga na druge - na ljudi in na stvari, na uspeh morda. In se zapleta v neke brezvezne odnose, ker te ljubezni v sebi do sebe niso zmožni prebuditi.

 


Ljubiti sebe in življenje ni lahko, kadar ob sebi nimaš tistega,
kar si želiš in po čemer hrepeniš.
Vendar je le to pogoj, da en dan tisto tudi - dobiš..

 

 

Ali res mislite, da je večina ljudi, ki ima ob sebi partnerja, res srečna?
Ste prepričani v to ali bi le radi verjeli, da je tako?


Tudi sam sem še nedolgo nazaj naivno mislil tako, vendar pa šele danes razumem, da dva človeka v odnosu ne moreta biti srečna, če nista srečna najprej vsak za sebe.
Resnično srečnih ljudi pa je danes malo..

Veste, večina odnosov, v katera danes vstopamo, je karmičnih odnosov.
V teh odnosih se predvsem učimo - kot ste me že verjetno slišali večkrat govoriti ali pisati - ljubiti sebe.
V teh odnosih se prebujamo in celimo naše stare rane, ki so nam bile zadane morda v prejšnjih življenjih ali pa v otroštvu.
V partnerskih razmerjih tako velikokrat ali skoraj vedno zdravimo naše boleče odnose s starši in se ves čas srečujemo s preizkušnjami, ki jih nekateri bolj, drugi manj upešno razrešujemo. Ali pa se v njih še bolj zapletamo. Vendar se velikokrat sploh ne zavedamo, da pri tem ne gre za to, koliko zdržimo, temveč predvsem za to, kako zelo se imamo radi, kako močno iskreni smo do sebe in koliko se sploh upamo izraziti.

In ker nas je strah in ker se resnice bojimo, pa vsega tega, kar čutimo, ne storimo

Tako zelo se bojimo ter se upiramo največjemu, vsaj mislimo tako, sovražniku človeka - strahu pred osamljenostjo. In ker si ne upamo biti sami, raje vztrajamo v bolečih razmerjih, ki nam ves čas prinašajo kratke cikle užitka in dolge cikle bolečine. In kljub temu, da dobro vemo, da s tem sebe samo zanikamo in da se slepimo, vseeno ne popustimo, se ves čas borimo, dokazujemo svoj prav in partnerja spremeniti želimo.

 

 

Vse, samo da ne bi bilo treba spremeniti sebe.
Vse, da le ne bi ostali sami in osamljeni.

 

 

Človek se boji osamljenosti, vendar pa se ne zaveda, da je to nekaj drugega od samosti

Sprašujem se, koliko trpljenja in gorja bi sebi in partnerju prihranili, če bi bili do sebe in do partnerja iskreni. In če bi se res ljubili, ne bi dovolili, da se dogaja to, čemur smo danes priča.

Ženske želijo spremeniti moške ter jih želijo nadzorovati, tako kot so njihove mame nadzorovale njihove očete. Ženske si morda res želijo partnerja, a podzavestno privlačijo sina; pa za to niso krive one - temveč njihove mame, ki so svoje partnerje pri vzgoji otrok razvrednotile in moške tako kastrirale. Velikokrat otrok ni bil sad ljubezni med moškim ter žensko, temveč le poskus, da morda s prihodom otroka neka propadla zveza zopet oživi, saj je plamen ljubezni ugasnil že dolgo nazaj.

Tega pa si priznati nihče ne želi.
Kajti ko si to priznamo, je treba glede tega nekaj narediti.
Kajne?

 

Ženske torej ta čustveni primanjkljaj, ki ga ne dobijo od partnerja, najdejo torej v otroku. In otrok je velikokrat tisti, ki jim to izpolnitev nekaj časa celo daje.

One z njim vsak večer zaspijo in partnerju v posteljo skorajda več ne dovolijo. Kar naenkrat je vsa pozornost na otroku, svojega moškega več ne opazijo.
Ženske utopično mislijo, da potrebujejo ob sebi partnerja, vendar v resnici hrepenijo za očetom .. v razmerje pa dobijo sina, za katerega potem dolgo let skrbijo.

 

Ženske danes sploh ne znajo biti več ženske - partnerice, saj te vloge niti ne poznajo. Želijo biti mame in šefice in vse želijo imeti pod nadzorom.
Vendar pa življenja ne moreš imeti pod nadzorom in hišica iz kart se slej ko prej podre - po navadi njim na glavo.

Potem pa jočejo in se sprašujejo, zakaj se jim moški ne zaupajo. Pa saj ga niti ne poslušajo.

Saj mu tega ne dovolijo.

 

A kljub temu tega ne vidijo in kar ne popustijo..
 

Večina žensk danes stoji v moški energiji. One zmorejo vse, ampak ravno s tem moškemu odvzemajo vlogo, ki naj bi jo kot moški imel.
Pa naj vseeno ženske malce razbremenim - za to niso krive samo one. Moški jim je to sam dopustil, saj se je bal, da bi drugače ostal brez tistega, s čimer si ženske njega lahko podredijo.

 

Oh, moški, kako neumni smo.
Zaradi tistega vonja in mehkobe in vlažne toplote smo sami sebe izdali. Vse bi storili, da bi jo dobili. In ženska to dobro ve, zato lahko z moškim manipulira.
Hm, ja, z moškim, ki spi morda, s prebujenim nikdar..

 

Večina moških danes žal ne pozna svoje vloge in svoj moški princip razume malce drugače, kot je mišljen. Namesto, da bi bili ''bojevniki z ljubeznijo'', so še vedno ''bojevniki z meči'', s katerimi pa branijo predvsem svoj ego in svoja čustva skrivajo, ker se jih bojijo. In žal še vedno mislijo, da je napad najboljša obramba.
 

Moški danes nima pojma, kdo sploh je.
Kako naj bo torej pravi moški, če pa je bil deležen zgoraj opisane vloge?
Saj nima lika očeta in ne ve, kako pravi moški izgleda..

 

Zaradi vsega tega, kar se danes dogaja, moški ne iščejo partnerice, ki bi jim bila enakovredna, temveč podzavestno iščejo mamo. Ampak se tega sploh ne zavedajo, se pa močnih ter prebujenih žensk moški bojijo. Ko pa morda nanjo vendarle naletijo, v sebi do nje gojijo globoko infantilno zamero, ki pa ni uperjena proti ženski, s katero so, temveč proti njihovi mami.
Moški se globoko v sebi zaveda te čustvene zlorabe, ki jo je mati storila nad njim, a nima pojma, kaj glede tega storiti. In ker je mama samo ena (in bog ne daj, da bi bili dve) te globoke prizadetosti in jeze, ki jo čutijo do nje, ne morejo izraziti. In zato velikokrat skozi fizično premoč to jezo nad svojo žensko kažejo ali pa jo zapakirajo v grobo spolnost, kjer ni čustev, temveč samo nagon in želja po izpraznitvi ter momentalni potešitvi - do naslednjič seveda.

 

Ta jeza do matere je prisotna tudi zaradi dejstva, ker jih mati ni znala zaščititi pred agresivnimi očeti. Če je fant želel biti del tega moškega sveta, se je moral odpovedati pomembnemu delu sebe - odpovedati se je moral svojim čustvom.
Saj moški ne jokajo. In to danes moškega boli, ampak ga je tega tako močno sram, da o tem govoriti ne želi.

Namesto, da bi moški skušal svojo rano pozdraviti, si pred njo zatiska oči, igra frajerja pred prijatelji, vendar pa še vedno po svoji materi hrepeni.
 

Zato, dragi moj moški .. moj brat!

Vem, da si se toliko časa moral boriti v vseh svojih življenjih, da bi lahko polno in resnično ljubil svojo žensko in z njo zaživel, pa tega nisi mogel, saj ti je družba in življenjsko okolje to preprečevalo. Tradicija, vzorci in prepričanja o tem, kakšni naj bi bili pravi moški, so te držali stran od Nje - tvoje Boginje, ki si jo vedno ljubil in vedno potreboval, kljub temu, da si najmočnejši, zelo inteligenten ter izredno čuteč.
Ampak Ona ima nekaj, kar ti potrebuješ - ona ima nežnost in milino, ljubezen in toplino, po kateri si, v tistih hladnih in temnih nočeh na bojnem polju, tako močno hrepenel.

Vem, da si jo takrat pogrešal - Njo, da bi se ji najraje zjokal v naročje. In to ne pomeni, da si kakorkoli slabši ali manj moški zaradi tega. Nasprotno - ti si popoln Bojevnik ljubezni. In globoko v sebi veš, da na ta svet nisi prišel zato, da boš zbiral trofeje in se hvalil pred prijatelji, koliko žensk si spravil v posteljo.
Ne!!
Sem si prišel zato, da boš našel samega sebe v tem svetu pokvarjenosti in lažnega ugleda, slave in denarja, ter da boš svojo žensko iz tega potegnil ter jo zaščitil pred grabežljivimi dotiki tistih, ki nimajo toliko morale, da bi žensko znali počastiti.

In vem, to kar življenje zahteva od nas, od prebujenih in zavestnih moških, ni lahko, dragi moj brat. Vendar če si pripravljen stati za tem, kar v svojem bistvu si - kralj med kralji - Bojevnik, katerega moč izhaja iz njegove modrosti življenja ter lepote in dobrote srca, potem je čas, da začneš ljubiti in varovati svojo žensko.
In pripravljen si, verjemi mi.
Samo izpusti svoj moški ščit, ker zaradi tega v očeh prijateljev ne boš nič manj moški in podri zidove, ki jih je okoli tebe postavila družba, ki te je določala kdo si - do danes, do tega trenutka.

Svarili so te pred Njo - duhovniki, tvoji očetje, bratje in prijatelji. In nikoli ne bodo priznali, da so vztrajali pri tem, da so izražena čustva in solze odraz nepredvidljivih ekstremov ženskega srca in nimajo prostora v tem svetu razumskega in ''resničnega'' moškega.
Vendar vem, da tega več ne verjameš..
Življenje te je toliko časa pripravljalo na njen prihod - in toliko let si jo potiskal stran, se nad njo povzdigoval ter jo zatiral, ker je bila na nek način močnejša od tebe, po drugi strani pa tako šibka. Vendar le zato, ker si se je bal.

Ampak sedaj se je več ne bojiš.
In tako kot ona si eno samo stvar želiš..

 

Urban U.

 

Please reload

Objavljeno

Dan boja proti okupatorju

April 27, 2020

1/10
Please reload

Vsi prispevki

March 4, 2020

December 9, 2019

March 8, 2019

Please reload

Išči po zadetkih
Spremljaj
  • YouTube Social  Icon
  • Facebook Classic