Kako spremeniti svoje misli ter se prebuditi

August 20, 2017

Toliko sposobnih ljudi je na tem svetu, ki bi lahko storili toliko dobrega za sebe in seveda posledično tudi za druge, če bi bili le malce bolj pogumni in bi si upali izstopiti ven iz okvirov družbe ter omejitev razuma, ki jim govori kaj je prav in kaj ne in bi začeli svojim sanjam in srčnim hrepenenjem resnično slediti.

 

Prva stvar, s katero se moraš ''soočiti'', če se seveda želiš spremeniti in prebuditi je – močna želja in globoka namera postati nekaj drugega, kar ta trenutek si, ker morda nisi zadovoljen s sabo. Sedaj je čas, da začneš živeti tisto knjigo, ki si jo nekoč prebral .. da začneš končno slediti tistemu, česar si se toliko časa bal. In da odložiš rožnata očala ter končno spregledaš.

Druga stvar je tvoja pripravljenost, da izstopiš iz škatle družbe ter iz iluzij, ki so jih za tebe določali drugi ter začneš poslušati sebe. Prepričan sem namreč, da vsak zase dobro ve, kdaj nekaj počne narobe in kdaj se slepi. Potrebna je samo moč in dovolj poguma, da si to priznaš in da si pripravljen to spremeniti.

 

Tretja stvar pa je razumevanje vsega tega, kar ves čas pišem (in kar verjetno berete tudi drugje) ter vedenje, da če vsak dan počneš popolnoma enake stvari, da neke spremembe in pozitivnega rezultata ne moreš pričakovati. Saj s tem samo ''obnavljaš'' vse tiste nevronske povezave, ki ti pravzaprav ne služijo ravno najbolje in ne tvoriš novih. In s tem, ko ostajaš v preteklosti, s svojimi mislimi tako ustvarjaš samo še več – preteklosti.
 

Sprememba pa je možna


Veste, po kar nekaj letih učenja in raziskovanja samega sebe, po vseh preposlušanih in udeleženih delavnicah, po gorah prebranih knjigah ter predvsem delu na sebi, sem prišel do spoznanja, da obstaja kar nekaj različnih načinov za spremembo.
Tule naštevam tiste, ki jih bolje poznam:

 

1/ Skozi hipnozo* – kot prvih 7 let našega življenja, saj smo bili dejansko podvrženi hipnozi od drugih

*pri hipnozi posameznikova zavestna volja ni dejavna, zato je to najbolj uničevalno in nevarno za vsakogar, ki dopusti delovati temu v svojem umu in telesu. Pri hipnozi ni nikakršnega zavestnega mojstrstva oziroma upravljanja, kajti zavestni nadzor, mojstrstvo  ter uporaba kakršnih koli sil na tej zemlji morajo biti ves čas pod vodstvom tvojega notranjega jaza, s polnim sodelovanjem in poslušnostjo vseh zunanjih dejavnosti uma in telesa tvojemu notranjemu vodstvu – kajti skozi hipnozo ti je lahko marsikaj vsiljeno, svobodna volja pa je nekaj, kar je dano vsakomur in je vrhovna.

 

2/ Skozi ponavljanje enih in istih stvari in skozi ustvarjanje le-teh kot navade
Primaren način po 7.letu starosti, ko sprejemamo podzavestne programe drugih.

3/ Posameznik lahko zelo hitro prepiše svoj program, kadar se morda sooči s težko ali travmatično življenjsko izkušnjo (terminalna faza bolezni, nesreča, močan stres,..)

4/ Obstajajo tudi močne tehnike EFT (tapkanje) – energijska psihologija
Le-ta pospeši super učenje pri možganih in dovoljuje, da se naučeni programi zelo hitro spremenijo.

 

5/ Močno sproščanje ter vstop v Alfa in Theta možgansko stanje, kjer z močjo afirmacij lahko vplivamo na našo podzavest



Ugotovil sem torej, da je načinov za spreminjanje prepričanj in vzorcev več - načinov, kako si lahko kreiramo točno takšno življenje ali zdravje ali razmerje, kot si ga želimo. Morda jih obstaja še več - vseh žal ne poznam. Nekaj pa je vsem skupno – najbolj pomemben je vstop v stanje podzavesti. Podzavest pa lahko  dosežemo z globokimi stanji meditacije in rednim prakticiranjem te prakse.
 

 

Nikoli pa si nečesa ne moremo sugerirati oziroma si dopovedovati zavestno.
Če bi to storili, bi mislili.
Ker pa smo vendar prepričani o nasprotnem, kar si hočemo dopovedati, mislimo o celi zadevi že kritično,
kritika pa vselej napravi vsako sugestijo neučinkovito.

                                                                                                                                    Martin Kojc


 

Način življenja


To nam mora postati način življenja in kar je najtežje pri vsem tem je, da si moramo za to vsak dan vzeti čas. Ja, to je najtežja stvar. Kajti velikokrat, kadar rezultati ne pridejo čez noč, obupamo in prenehamo. Morda vsi navdušeni zagrizeno začnemo in si rečemo: ''Jutri pa resnično začnem!''
Ampak vsi vemo, kaj bo jutri. Treba je začeti danes, zdaj. In ne odlašati niti sekunde. 

 

Moja pot

 

Ko sem sam začel najprej nesigurno stopati po svoji poti, sem se trdno odločil, da se bom spremenil. Imel sem super motivacijo, saj sem se želel spremeniti za nekoga.
K sreči sem kmalu spoznal, da se spreminjam zaradi sebe. In ni bilo lahko, saj nisem imel niti najmanjšega pojma, kaj naj delam, kje naj se zadeve lotim.
Meditirati nisem znal, niti nisem poznal nobenih tehnik sproščanja – samo vedel sem, da si ne bom dopustil, da bi me staro zopet potegnilo nazaj.

Nisem želel bežati v distrakcije - na družabne dogodke, v šport, v alkohol, v opojne substance ali kakšne druge alternative, ki bi me samo momentalno zadovoljile ter od zunaj malce napolnile. TV nisem
imel, pa tudi internet mi ni kaj prida pomagal, saj sem imel doma res slabo povezavo, pa še to sem ''kradel'' sosedom.
Gledanju filmov na računalniku sem se odpovedal, saj sem vedel, da če ne bom začel sebe iskati v sebi, da ne bom storil ničesar. Hodil sem edino na yogo, pa še to zaradi tega, ker bi se mi drugače najverjetneje zmešalo - potreboval sem socializacijo, čeprav nisem tkal novih poznanstev. Popolnoma sem se introvertiral.
In tako sem začel iskati razne načine, da bi stopil v stik s sabo, s tem višjim jazom ali božanstvom, ki je v meni.

Pot je bila strma, temna, prašna in blatna, ampak odločitev je bila storjena - namera je bila dana - in čeprav sem bil vedno v svojem življenju vajen zelo kmalu žeti sadove svojega dela, in tukaj temu ni bilo tako, sem vztrajal.

In vztrajati moram še danes – vsak dan

 

Meditaciji sem se sprva upiral, saj nisem bil vajen samo sedeti ter ničesar početi.
Če sem že sedel na miru, sem moral vsaj razmišljati. Ves čas sem analiziral, iskal odgovore in skušal z razumom dognati nekaj, kar mi ni bilo poznano. Pa nisem dobival nobenih odgovorov, pravzaprav sem vedel, da še nisem nikdar stopil v stik z višjim jazom in da je bilo vse, kar sem ''prejemal'' le moja domišljija.
Kljub temu pa sem vztrajal in nekega dne se je zgodilo.

Popolnoma brez pričakovanj sem izvajal nekaj, čemur si danes upam reči meditacija. In kar naenkrat sem opazil, da ni več nepotrebniih misli. Niti ni bilo več mojega telesa, prostor in čas sta prenehala obstajati in začutil sem tako blaženost, ki je z besedami ne znam opisati. V tem stanju sem želel ostati za vedno – nisem se želel vrniti. K temu me je kasneje prisilila bolečina v nogah, saj se mi je zaradi nerodnega in neudobnega položaja mojega telesa kri popolnoma ustavila in stanje zamaknjenosti je minilo.
Vse, kar mi je ostalo v spominu je bilo, da tisto nisem bil jaz, kakršnega sem se do takrat poznal. Bil sem drugačen jaz – bil sem svoja zavest. Vse sem razumel, vse mi je bilo jasno in vse je bilo dobro in prav. In čeprav takrat v svojem življenju nisem imel tistega, kar sem si želel, niti niso bile plačane položnice in tudi sanjalo se mi ni, kako bom šel skozi naslednji mesec, pa sem se vseeno počutil najbolj radosten – bil sem resnično srečen.

Kako sem vedel, da sem v tem stanju popolne prisotnosti?

Slišal sem svoj višji Jaz – jaz sem ta Jaz postal. In slišal sem tudi tiste stvari, ki jih sebi ne bi govoril nikdar, poleg tega pa se kasneje sploh nisem spomnil več, kaj mi je bilo povedano, samo občutek, da bo vse dobro, je ostal.
In bilo je vse dobro.

To me je popolnoma navdušilo in začel sem to prakticirati še bolj entuziastično. Seveda mi drugi dan to ni uspelo, niti naslednji dan, niti nikdar več v tistem mesecu. Vendar sem sedaj vedel, da je mogoče in nič več me ni moglo ustaviti, niti prepričati, da to ni mogoče. Imel sem izkušnjo in za mene je bila bolj resnična, kot to, da danes pišem ta zapis.

Ker sem imel predvideno delavnico v tujini (in še to prvič v angleščini), moja tema pa je bila ''Kako spreminjati podzavestna prepričanja in vzorce ter začeti kreirati svoje življenje'', sem se tega lotil kot manijak.
Preštudiral sem vse, kar mi je prišlo pod roke in skušal razumeti. Vendar sem vedel, da če želim svoje znanje in védenje predajati naprej, da je teorija premalo.

To sem moral živeti

Vsak dan sem vstopal v to stanje  - v alfa in teta stanje možganskih valov, saj sem vedel, da z zavestnim razumom ne morem spremeniti ničesar.
Z egom ne moreš spremeniti ega, saj ustvariš samo še več – ega.
Z materijo ne moreš vplivati na materijo, saj postajaš samo še bolj – materija.

Moral sem postati energija.
Moral sem postati val in ne delček v tem polju neskončnih možnosti in priložnosti.

Tako sem večer za večerom vstopal v to stanje skozi ''vrata podzavesti''. Sčasoma sem se naučil v to stanje priti kmalu. Včasih samo s popolnim sproščanjem, drugič s tehniko dihanja, tretjič spet na kakšen drug način. Ni mi vedno uspelo, vendar nisem odnehal.
In po približno dveh ali treh mesecih sem videl, kaj sem uspel storiti iz samega sebe. Prepričanja družbe me niso več omejevala, razum se je prenehal upirati - prav vse mi postajalo vedno bolj prav.

Prenehal se se obremenjevati, kadar nekaj ni teklo tako, kot sem si zamislil ali pa sem pričakoval. Popolnoma sem prenehal pričakovati in začel zaupati temu polju neskončnih zmožnosti in priložnosti, ki je vse okoli nas. Polju, s katerim se vsak dan vsi pogovarjamo – vprašanje je le, če vemo, kaj mu sporočamo.

Začel sem spreminjati svoja omejujoča prepričanja, tisto, kar me je toliko časa obremenjevalo in mi onemogočalo, da bi zaživel v svojem polnem potencialu. 

Vendar vse to ni prišlo čez noč, saj zaradi teh močnih vezi in nevronskih povezav preteklosti, ki so nas toliko časa določale, potrebujemo malce več časa, kot pa nekaj dni, da spremenimo svoje vzorce. In če smo svoja življenja večino časa živeli v negativizmu, pesimizmu, depresiji ali v ponavljajočih se frustracijah, bo potrebno zavihati rokave in začeti delati vsak dan.

 

Vprašanje pa je, ali smo na delo pripravljeni..
 

Kar je pri vsem tem najbolj pomembno je, da je potrebno najprej ozavestiti dejstvo, da lahko cilj, h kateremu težite, zanesljivo dosežete. Že samo to vas bo napolnilo z veliko odločnostjo, pogumom ter močjo, da vam bodo vse vaše zunanje težave izgledale kot prah, ki se vrtinči pred vašimi očmi. Počutili se boste nepremagljive in s tem se bo vaša sprememba začela in vaša pot se vam bo pokazala.
 

Motivacija torej je, sedaj bo treba v tej odločitvi samo še vztrajati. In vedeti, da če se boste želeli resnično spremeniti, da bo potrebno sprejeti drugačno odločitev, kot ste jo sprejeli en dan prej.
Ter da si boste za spremembo morali vzeti čas.

Da, to je najtežje

 

Pri vsem tem pa vedite, da boste postali točno tisto, na kar boste usmerjali svojo pozornost. Zato se odločite že danes - boste žrtev ali zmagovalec..?

 

Urban U.

 

Please reload

Objavljeno

Dan boja proti okupatorju

April 27, 2020

1/10
Please reload

Vsi prispevki

March 4, 2020

December 9, 2019

March 8, 2019

Please reload

Išči po zadetkih