Od teorije do prakse!

April 23, 2017

Dandanašnji časi vsekakor niso lahki in življenje od nas zahteva veliko. Pa naj si bo to v privatnem ali poslovnem življenju - življenje od nas ''zahteva'' samo eno - prisotnost in zavedanje.

Vendar se moramo pri tem zavedati samo enega - da kolikor se v življenju izgubljamo in ne najdemo miru, pravzaprav sploh ni odvisno od življenja, ki se nam dogaja, od ljudi, s katerimi se zapletamo ali pa od situacij, katere se nam vedno znova pojavljajo, temveč predvsem in samo od odnosa, ki ga vsemu temu pripisujemo. Niso namreč zunanji dražljaji tisti, ki v nas morda povzročajo negativnosti, temveč je to pomen, ki ga tem dražljajem pripisujemo.

Veliko ljudi se sooča s težkimi situacijami - tako v osebnem kot tudi v poslovnem življenju. In vsekakor ni lahko, kadar se znajdemo v neki zgodbi, kjer ne znamo ali pa ne zmoremo delovati objektivno in vse skupaj jemljemo preveč resno ter osebno. Veliko ljudi se je začelo ukvarjati s samimi sabo in iščejo nekaj, česar jim zunanjost ne more ponuditi, kaj šele, da bi jih zadovoljila.
Ljudje veliko berejo, se udeležujejo predavanj in delavnic, pa vendar, kljub vsemu temu teoretskemu znanju, ki ga imajo, ne vedo kaj storiti, da bi njihova življenja postala mirnejša in radostnejša. In tako se kmalu lahko ujamejo v ''duhovno zanko'', ki jim jo nastavljajo ljudje, ki se imajo za duhovne in se tako samo vrtijo v začaranem krogu, iz katerega pa velikokrat ne znajo izstopiti.
Vendar pa vse to nima niti najmanjše veze z duhovnostjo.
Duhovnosti namreč ne moreš živeti čez vikend ali pa samo dvakrat, morda trikrat na teden. Če ti ne postane del življenja, potem od duhovnosti nimaš nič.

O duhovnosti v Sloveniji sem pisal v mojem prejšnjem prispevku, ki je bil do sedaj eden izmed najbolj obiskanih, morda tudi branih. Torej iz tega lahko sklepam, da ljudi to zanima, ter da se v teh zapisih najdejo, vendar pa kljub temu njihova življenja ostajajo ista.

Zakaj je temu tako?

Danes ni več dovolj, da vse to vemo v teoriji, če pa vsega tega ''znanja'' ne znamo vključiti v del našega vsakdana - in to je pri duhovnosti najtežje.

Kajti duhovnost ni prebrana knjiga ali hitra meditacija, ni samo sprehod skozi gozd ali prižiganje svečk. Duhovnost ni samo risanje mandal in nošenje duhovnih obeskov okoli vratu, niti ni deljenje duhovnih besedil, všečkanje tujih zapisov ter obiskovanje najdražjih duhovnih predavanj, programov in delavnic. Duhovnost ni drdranje nekih naučenih besedil in afirmacij, ki slej ko prej postanejo prazne floskule.
To so namreč samo besede v tvoji glavi – besede brez podkrepljenih občutkov.

Duhovnost je način življenja, je zavedanje v vsakem trenutku dneva.
Zavedanje sebe, svojih želja ter pričakovanj .. želja ter pričakovanj drugih - in njih razumevanje.
Duhovnost je, da nekomu znaš reči NE, zato ker s tem sebi rečeš DA.
Duhovnost je zavestno bivanje v svojem telesu - s svojimi mislimi ter s svojimi občutki.
Duhovnost pomeni živeti tisto knjigo, ki si jo prebral ali tisti rek, ki si ga nekje zasledil - ves čas, ves dan, vsak dan..

Duhovnost ni pogovor o duhovnosti. Niti ni samo želja, ki tli v tebi. Je mnogo več.

Je hrepenenje, ki prežema tvojo dušo.
Je tvoja odločitev, da boš živel življenje tako, kot si se ti odločil – ne glede na to, kaj si drugi mislijo, ter da boš sledil samo sebi in tistemu, kar globoko v sebi verjameš.

Duhovnost je namreč radost, je veselje, je hvaležnost in je sprejemanje vsega tako, kot je.
Duhovnost je način življenja in začneš jo živeti šele, ko jo začneš resnično ljubiti.


Vsega tega, kar smo nekje prebrali ali slišali, pa ne moremo začeti živeti, vse dokler tega ne začnemo spravljati v prakso - v življenje.
In to je pri duhovnosti najtežje.

Od teorije do prakse?

Iz svoje lastne izkušnje ter iz izkušenj ljudi, ki mi zaupajo svoje probleme, dvome in strahove, pa vedno bolj ugotavljam, da je res potrebno, da se nam zgodi nekaj neprijetnega, kar nas dobesedno prisili v soočenje s samimi sabo. Kajti ne moremo namreč pričakovati, da se bodo naša življenja spremenila, ter da bomo začeli ustvarjati lepšo in boljšo prihodnost, če vsak dan ostajamo v istem in če se  nam vsak dan dogajajo iste stvari. To je žal nemogoče.

Zato je najprej potrebno izstopiti iz te dnevne rutine - iz tega nezavednega cikla misliti-in-čutiti ter se danes odločiti drugače - kljub strahu, ki ga čutimo znotraj sebe, ko bo staro odšlo. Vendar če želimo novo, staro mora oditi.
Vsi stari načini razmišljanja ali čutenja, stari vzorci ali prepričanja, službe, ki nas več ne izpolnjujejo ter odnosi, ki nas ne osrečujejo - izgubiti moramo stari jaz, da bi lahko dobili novi obraz.
V nasprotnem primeru novega ne moremo pričakovati. 

Kdor namreč meni, da bo svoje življenje spremenil samo s tem, da se bo udeležil neke delavnice ali predavanja in potem življenje nadaljeval po starem, živi v iluziji.
In to se bo dogajalo toliko časa, dokler vsega tega, kar bo tam slišal ali se naučil, ne bo začel vpenjati v svoje življenje vsak dan.
Da, vsak dan..

Pri tem ni počitka, ni pavze ali zapika .. ni sobote ali nedelje, praznikov duhovnost ne pozna - saj duhovnost je praznik. In šele ko boš v svoje življenje vsak dan začel vnašati majhne spremembe, bo življenje postajalo lažje.
Šele ko boš začel živeti tisto knjigo, ki si jo prebral pred leti in danes leži na najvišji polici v prahu .. šele ko boš začel dnevno izvajati vse tiste tehnike ali meditacije, ki si se jih naučil, šele potem lahko pričakuješ izboljšanje svojega življenja. Ki pa, roko na srce, morda ne bo točno takšno, kot si si ti želel ali si poznal, saj nisi ti tisti, ki najbolje ve, kaj je zate dobro - življenje ve mnogo bolje. In če mu dovoliš, da te njegov tok popelje na potovanje in če mu zaupaš, šele potem se stvari začnejo premikati in spreminjati. 

Mnogo ljudi bi radi spremenili svoja življenja, svojo osebno realnost, ki jo doživljajo in jim morda ni všeč, vendar bi vse to radi z isto osebnostjo. To pa žal ni mogoče..

Naše misli, občutki in dejanja so naša osebnost in le-to ustvarja našo osebno realnost in če nisi pripravljen spremeniti le-teh, potem nove (boljše) realnosti ne moreš pričakovati. Dobesedno moraš postati nekdo drug.

Če torej vsak dan še vedno počneš iste stvari, če misliš iste misli in s tem sprožaš iste občutke, potem ves čas ostajaš  v preteklosti in tako ustvarjaš samo še več - kako ironično - preteklosti.
Verjamem, da ni tako preprosto storiti tega in vedno bolj mi je jasno, da te mora življenje res spraviti na kolena, da se končno odločiš zase. Kdaj se boš, pa je odvisno samo od tega, kdaj se boš naveličal trpeti in vsak dan v bolečini dan preživeti.

Kaj torej storiti?

Delavnice, ki jih vodim in tehnike, ki jih tam podajam, pa ljudem dajo priložnost, da vse to v sebi ozavestijo ter, če seveda želijo, to tudi presežejo. Čarobne palčke nimam in ničesar ne morem storiti namesto vas. Samo od vas je odvisno, ali se boste odločili za srečo in radost in ljubezen ali pa boste še naprej živeli v ''temi'', si zakrivali oči in si sploh ne boste dali priložnosti začutiti, kako je življenje lahko res lepo in kakšne čudeže nam vsakodnevno razkriva.

Saj veste, življenje je enako za vse in svet je takšen kakršen je .. samo od nas pa je odvisno, ali bomo v njem trpeli ali pa se bomo veselili.

Vem, da ni prijetno, ko se zaveš, kaj vse si počenjal svojemu bitju in kaj si dovolil, da je bilo storjeno tebi. Boli, kot da bi ti v oči nekdo zabodel dve igli. Ampak če zbereš dovolj poguma in moči, takrat imaš možnost in priložnost, da temu narediš konec in se odločiš za nov začetek. Če si seveda tega želiš in če imaš dovolj trpljenja in bolečine, v kateri vsak dan živiš.

Veste, življenje se nam ne dogaja .. življenje se samo odziva na tisto, kar je znotraj nas :)

 

Urban U.

 

Please reload

Objavljeno

Dan boja proti okupatorju

April 27, 2020

1/10
Please reload

Vsi prispevki

March 4, 2020

December 9, 2019

March 8, 2019

Please reload

Išči po zadetkih