Največja ovira je naš um in ne naša preteklost

March 9, 2016

 

Zima mojega življenja se je zaključevala in srečni časi so bili pred menoj. Ona, ki sem jo ljubil skoraj bolj kot sebe, je bila poletje in do njega ni bilo več daleč. Veliko let je minilo, odkar sem se zadnjič resnično nasmejal .. veliko solz je preteklo od mojih zadnjih sončnih dni. In spomini na njo so bili edina stvar, ki me je v tistih hladnih dneh še držala pokonci - v tisti zimi, ki se ni in ni hotela končati.

Vendar, če sem želel biti svoboden, sem moral izgubiti vse tiste stvari, ki sem jih tako močno ljubil. In ljubil sem, morda celo premočno.
Je ljubiti preveč sploh možno?

 

A vendar nisem jaz tisti, ki sem te izgubil .. ti si izgubila mene in sedaj me boš iskala znotraj vsakega moškega, s katerim boš - pa me v nobenem ne boš našla..
 

Pravili so mi, da sem preveč resen, ker sem pisal pesmi in zgodbe življenja, ter da se sprostiti in napiti sploh ne znam. Hm..
Da nisem svoboden in da sem dolgočasen, so mi rekli oni, ki so bili sužnji sobotnih zabav, nošenja mask in igranja vlog, vendar sem le jaz delal tisto, kar sem želel in v kar sem ves čas verjel. Moja zabava je bila drugačna od njihove.. Iskren pogovor in gledanje poletnega neba iz barke. Sprehod skozi gozd z nekom, ki razume tvojo esenco in sedenje na obali, ko ti ocean vedno znova in znova razpršuje tvoje misli, da ostane samo še občutek v srcu. Prasketanje ognja v kaminu, ko zunaj pada sneg in prepletenost najinih golih teles, ki se zvijata od užitka, ki ga drug drugemu nudiva..

Vedno sem bil drugačen od drugih ljudi, povprečje me ni nikoli zamamilo. V meni ni kompasa, ki bi kazal sever in moje duše nihče nikoli ni zares razumel. In odkar se spomnim sem se želel vrniti nazaj domov.
Molil sem vsak večer, da bi tukaj na zemlji srečal Njo in da bi skupaj odšla. Pa mojega klica ni zaslišala. Še vedno je iskala varnost v objemu drugih ljudi in šele danes razumem, zakaj je tako. Nikdar ni pripadala meni in nikdar ne bo. Njena naloga na tem svetu je bila popolnoma drugačna od moje, pa vendar je bil tudi njen dom njeno srce, a se je njegovemu klicu ves čas izogibala.

Kljub vsemu pa še vedno verjamem v prijaznost in iskrenost in v sočutje ljudi. In verjamem v osebo, katera postajam vsak dan in katero imam vsak dan rajši.
 

Pa ti?
Si se približal vsem svojim največjim fantazijam?
Ali si izpolnil svoje sanje?
Si upaš pogledati vsakemu človeku v oči ter stati za svojo resnico?
Si upaš biti to, kar si brez maske?

Jaz sem - in vem, najverjetneje sem popolnoma nor in ceno za to sem visoko plačal - vendar sem končno svoboden..

Urban U.

 

Tags:

Please reload

Objavljeno

Dan boja proti okupatorju

April 27, 2020

1/10
Please reload

Vsi prispevki

March 4, 2020

December 9, 2019

March 8, 2019

Please reload

Išči po zadetkih